Po modelu Izvorno Slovensko, ki ga razvijamo v sodelovanju s številnimi strokovnjaki, je bilo v zadnjih osmih letih oblikovanih več kolektivnih blagovnih znamk (KBZ) v Sloveniji, in sicer: Bohinjsko, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija Izbrano, Jeruzalem Slovenija, Bled Local selection, Okusiti Laško, Sevnica Premium, Iz haloških bregov, Vrhunsko Kranjska Gora, Naše najboljše.

Z modelom razvoja lokalnega okolja vplivamo na celovito rast kakovosti ponudbe pridelkov, izdelkov, storitev in vodenih doživetij označenih s kolektivno blagovno znamko ter lokalno/regionalno poreklo gradiv oz. živil, povezovanje ponudnikov, razvoj novih in povezanih izdelkov in storitev ter udejanjanje poslovnih idej.

Cilji certificiranja so usmerjeni v:

• gradnjo registra ponudnikov z zagotovljeno obljubljeno lokalno dodano vrednostjo – izvor kakovostnih živil ter gradiv oz. tehnik izdelave in vzorcev ter receptur tipičnih za destinacijo;
• usklajeno rast celovite kakovosti ponudbe z lokalno dodano vrednostjo destinacije skozi aktivnosti podjetniškega inkubatorja (usposabljanje in svetovanje pri razvoju kakovostne ponudbe in njene celostne vizualne podobe);
• vzpostavljanje kratke lokalne oskrbne verige z najvišjo možno samooskrbo, ki jo omogoča dolžina vegetacijske dobe destinacije;
• skrb za usklajeno promocijo lokalnih/regionalnih ponudnikov skozi kolektivno blagovno znamko, ki označuje njihovo ponudbo kot tipično in avtohtono kakovostno ponudbo destinacije;
• vzpostavljanje logistike od njive do krožnika oz. do vodenega doživetja in prodajo certificirane ponudbe destinacije kot celote pod skupno kolektivno blagovno znamko.

Proces gradnje kakovosti lokalne ponudbe od spodaj navzgor traja vsaj pet let in ob koncu tega obdobja ponuja osnovo za privlačno bivanje v destinaciji tako domačinov kot obiskovalcev ob razpoložljivi certificirani ponudbi destinacije.
V prvi razvojni fazi, ki traja vsaj eno leto, spodbujamo ponudnike k povezovanju v mrežo ponudnikov in certificirane ponudbe ter k sodelovanju v verigah: (i) rokodelcev - rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja, (ii) pri- in predelovalcev živil - pridelkov in živilskih izdelkov ter (iii) gostincev - jedi in pijač postreženih na gostinski način, z lokalno dodano vrednostjo destinacije, ki pokriva določeno geografsko območje.
V drugi fazi gradimo ponudbo: (iv) zelenih nastanitvenih kapacitet z lokalno dodano vrednostjo, (v) gastronomskih prireditev in (vi) vodenih doživetij pri ponudnikih.
V tretji fazi razvijamo ambasadorje kolektivne blagovne znamke, in sicer vrhunske ponudnike s povezano ponudbo destinacije, ki pridobijo naziv: (vii) Delavnica odprtih vrat, (viii) Hiša gastronomije, (ix) Hiša vina ipd.
V četrti fazi spodbujamo nadaljnji razvoj logistično-trženjsko-prodajnega sistema, ki omogoča skozi kratke oskrbne verige povezati pridelavo s prodajo po najkrajši možni poti od njive do krožnika oz. vodenega doživetja pod skupno blagovno znamko. Tako se skozi center kakovosti (neke vrste podjetniški inkubator) skupaj z delovno skupino za kakovost gradi razvoj podjetnih idej in kreativnosti podeželskih destinacij.

Za prenos znanja, svetovanje ponudnikom in evalvacijo njihove ponudbe skrbijo člani strokovnih komisij za ocenjevanje, in sicer: dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec, mag. Marlena Skvarča, Tadeja Vodovnik Plevnik, Mojca Polak, Franci Jezeršek, Janez Bratovž, Jože Zalar, dr. Jana Vilman, Matej Zupančič, Brigita Pavlič, Ilona Stermecki, dr. Živa Deu ter skupina partnerjev, ki sestavljajo delovno skupino posamezne kolektivne blagovne znamke - izobraževalne in strokovne institucije ter posamezniki in predstavniki ponudnikov vseh omenjenih verig. Koordinator kolektivne blagovne znamke skrbi za povezovanje ponudnikov in članov delovne skupine ter ocenjevalne komisije. Je upravljavec in skrbnik kolektivne blagovne znamke ter svetovalec ponudnikom od razpisa do podelitve certifikatov in partnerskega sodelovanja. Skupaj s sodelavci skrbi za gradnjo prepoznavnosti blagovne znamke in trženje ter prodajo certificirane ponudbe. Logistična organizacija pomembno krajša dobavno pot med pridelovalcem in potrošnikom.

S Poslovnikom podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke, ki ga sestavljajo številni pravilniki in podpravilniki ter ocenjevalni listi, je določen tudi sistem ocenjevanja ponudbe ter nadzor nad pridobljenimi certifikati. Upravičenci do uporabe KBZ s pogodbo dogovorijo poslovna razmerja z lastnikom oz. upravljavcem kolektivne blagovne znamke, pa tudi z organizacijo, ki izvaja logistiko - skrbi za prenos pridelkov in izdelkov od pridelovalcev in izdelovalcev do potrošnikov. Tako je vzpostavljena kratka oskrbna veriga certificirane ponudbe z lokalno dodano vrednostjo in logistiko do gostincev, javnih ustanov, prodajaln z lokalno ponudbo ter lokalnih tržnic, končnih potrošnikov. Sprejemne turistične agencije pa lahko po meri ciljnih person slovenskih turistov oblikujejo butična doživetja na lokalnem, regionalnem ali nacionalnem nivoju in jih ponujajo na turističnem trgu. Ključno vlogo imajo ob samih ponudnikih, ki izvajajo pokušnje, delavnice, oglede ipd., turistični vodniki, interpretatorji narave in kulturne dediščine, še predvsem gastronomskih posebnosti slovenskih 24 gastronomskih regij.

Model Izvorno Slovensko je usklajen s 'Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021' (MGRT, 2016), 'Strategijo razvoja gastronomije Slovenije (STO 2006)', 'Akcijskim načrtom razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019-2023' (STO, 2018), Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (MKGP, 2014) in drugimi podrejenimi dokumenti.

Sam razvoj ponudbe podeželskih destinacij sledi viziji Slovenije kot gastronomske destinacije do leta 2023 (STO, 2018):



ter ključnim ciljem



dr. Tanja Lešnik Štuhec

Prispevki o Izvorno Slovensko

• Intervju z avtorico Izvorno Slovensko v reviji 5 zvezdic
• Kolektivna blagovna znamka Bohinjsko po modelu Izvorno Slovensko